Goji jagode (Lycium barbarum), ki jim lahko rečemo tudi volčje jagode, rastejo v visokih hribih na Kitajskem. Rastlina spada v skupino med razhudnikovke, kamor sodi tudi paradižnik in krompir. Goji jagode so v bistvu grm, ki lahko zraste do treh metrov visoko, cvetovi so svetlo vijolične barve in cvetijo od meseca julija dalje. Cvetovi se potem oblikujejo v plod, ki je rdeče barve, podolgovate oblike, zelo na hitro nas lahko plodovi spominjajo na šipek. Velikost goji jagode je približno dva centimetra, sam grm pa obrodi vse dokler ne nastopi prva zmrzal.
V sadežih, drobcenih jagodah, se skriva širok izbor sestavin, ki so izredno zdravilne. Največ jih pridelajo na Kitajskem, sto tisoč ton in več, priljubljene pa so tudi pri nas, tako, da si grm goji jagode lahko posadite kar doma. Sam grm je zelo odporen na sušo in mraz, preživi temperature do -20*C. Posušene goji jagode, ter sok jagod uporabljajo v Tibetu, na Kitajskem in drugje na Vzhodu že zelo dolgo in sicer kot pravo zdravilo za različne težave. Najprej so bile jagode omenjene pred 2000 leti, tudi danes se omenjajo visoko na seznamih rastlin, ki so zdravilne. Leta 2008 jih je za super sadež leta razglasila revija Time Magazine. Prav zaradi visoke vrednosti vitaminov, aminokislin in mineralov, ki jih vsebujejo goji jagode, jim lahko tudi mi pravimo super hrana. V sadežu, ki je sušen na soncu najdemo 68% ogljikovih hidratov, 12% beljakovin, 10% zdravih maščob, 10% vlaknin.
Prisotnih je 18 vrst aminokislin, od tega je 8 osnovnih aminokislin, ki jih telo samo ne proizvaja, številni minerali in vitamini, ki imajo učinek antioksidantov. Antioksidanti vežejo v telesu proste radikale, ter tako preprečujejo razvoj rakavih obolenj. Goji jagode okrepijo telo, odganjajo utrujenost, zmanjšujejo holesterol, uravnavajo prebavo, razstrupljajo jetra, pomagajo pri zmanjševanju telesne teže. Vplivajo na staranje, saj ga zavirajo, izboljšujejo vid, ker jagode vsebujejo veliko beta-karotena. Sadež ima ugoden vpliv na našo kožo, ker vsebuje maščobne kisline, ki uravnajo nastanek kolagena in zato koža ostane vlažna in prožna. Goji jagode naj bi zdravile impotenco in tudi neplodnost, delovale pa naj bi tudi kot afrodiziak. Zdravilci na Kitajskem, jim pravijo tudi ,,jagode sreče,,. Če jih redno uživamo občutimo zadovoljstvo, dobimo življenjsko energijo, bolje spimo, koncentracija se izboljša in misli postanejo bistre. Pri uživanju jagod naj ne bi pretiravali. Ker je v njih veliko vitamina C, je najvišji priporočen odmerek na dan 10g posušenih jagod. Torej, eno prgišče sadeža naj bi bilo dovolj. Za otroke seveda malo manjše prgišče. Mogoče goji jagode ne bodo teknile prav vsem. Lahko vsebujejo tudi razne grenčine, ki so izrazitejše na plodovih, ki niso dovolj zreli. Vendar takšnih plodov ni tako veliko, da bi bilo zelo moteče. Goji jagode uživamo počasi, lahko kar tako ali pa jih zmeljemo in so za posip po sladoledu ali pa jih vmešamo v sladoled, lahko jih dodamo kosmičem, kremnim napitkom ali smoothie-jem oziroma ostalim sladicam. Lahko jih tudi skuhate kot kompot, vendar se pri toplotni obdelavi jagod, nekatere pomembne snovi izničijo. Najbolje poskrbimo za odlično presnovo, če goji jagode čez noč namočimo v vodi in jih naslednji dan z vodo vred zaužijemo. Jagode lahko dodamo tudi raznim solatam.