Sorta vinske trte malvazija ima bogato zgodovino in izjemno raznolikost. Izvira s Peloponeza, kjer naj bi bila prvič omenjena v okolici mesta Monemvasia v Grčiji. Sled njene poti je nato zaznamovala križarska pot na Apeninski polotok, na ozemlje današnje Italije. Od tam se je hitro razširila na jadransko območje, po Sredozemlju ter celo na Kanarske otoke, kjer se je prilagodila različnim podnebjem in pridelovalnim pogojem.
Flišno gričevje Primorja – idealno okolje za malvazijo
Flišno gričevje slovenskega Primorja ponuja izjemno ugodne pogoje za gojenje vinske trte malvazije in pridelavo kakovostnih vin. Kombinacija specifičnih klimatskih pogojev, mineralno bogate zemlje ter izkušenih vinarjev omogoča, da malvazija iz tega območja izrazi svoj poln potencial, kar se odraža v izjemnih okusih in aromah njihovih vin.
Slovenska posebnost
Čeprav ime opisuje različne sorte vinske trte po svetu, ima svojo lastno identiteto v Sloveniji. Okoli 13. stoletja se je pojavila na območju Istre in se nato razširila na slovensko Primorje. Danes jo gojijo po koprskih gričih, na Krasu, v širšem primorskem pasu, v Vipavski dolini in v Goriških brdih. Čeprav ime nakazuje sorodnost z drugimi sortami malvazije, je istrska malvazija postala udomačena lokalna sorta, ki se je razvijala skozi stoletja.
Aroma in uporaba
Gre za suho vino s polno aromo, ki odraža značilnosti lokalnega terroirja. Zaradi svoje osvežujoče kisline in bogatega okusa se odlično ujema s številnimi jedem. Priporoča se kot odličen dodatek k morskim jedem kot so ribe in školjke ter perutnini. Poleg tega se lahko uporablja tudi kot desertno vino, ki zaključi obrok s pridihom sladkobe in svežine.
Identiteta istrske malvazije
Istrska malvazija je verjetno avtohtona slovenska sorta, ki se kljub imenu šteje med udomačene lokalne sorte. Genetske raziskave so pokazale, da nima skupnega z drugimi malvazijami, vendar zaradi različnih genskih zasnov in sinonimov predstavlja izziv za identifikacijo. V okolici Sredozemlja obstaja več kot 20 različnih genetskih zasnov sort malvazije, po nekaterih virih pa lahko njihovo število doseže celo do 50.
Raznolikost in zmeda
Različni ampelografi podajajo različna števila sort malvazije, kar dodatno prispeva k zmedi. Dokler ne bodo na voljo natančne genetske raziskave, ki bodo razlikovale posamezne sorte, bo število različnih malvazij ostalo negotovo. To stanje kaže na kompleksnost te sorte in poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah.
Istrska malvazija kot vinorodna kraljica
Čeprav je istrska malvazija postala čedalje bolj prisotna v vinorodnih okoliših Primorske, je v slovenski Istri nedvomno kraljica belih sort. S svojo značilno aromo in kakovostjo vina predstavlja pomemben del vinogradniške dediščine tega območja. V istrskih kleteh doživlja pravo renesanso, ki jo odraža njena naraščajoča priljubljenost med ljubitelji vina.
Vsestranskost malvazije v vinarstvu
Malvazijo vinarji obožujejo zaradi njenih raznolikih možnosti. Lahko jo predstavijo kot lahko in sveže vino, zorijo v velikih sodih ali barikih ter celo ustvarjajo malvazije po postopku za rdeča vina, s podaljšano maceracijo. Prav tako ni redkost najti sladke malvazije, pridelane iz sušenega grozdja, ali pa malvazijo kot penino.