25. 11. 2024
Atopijski dermatitis

Kaj je atopijski dermatitis?

Najpogostejša kožna bolezen pri dojenčkih, otrocih in mladih odraslih je atopijski dermatitis, pod drugim imenom poznan tudi kot atopijski ekcem. To je kronično vnetje kože, katerega spremljajo srbečica, rdečica, suha in razpokana koža. Čeprav se atopijski dermatitis najpogosteje pojavi pri otrocih, je pogost tudi pri odraslih osebah. 

Ta bolezen spada v skupino atopijskih bolezni, ki poleg ostalih vključuje tudi alergijski rinitis in astmo, kar pomeni da je povezana z motnjami v delovanju imunskega sistema in oslabljenim zaščitnim slojem kože ter je gensko pogojena bolezen. Posledica atopijskega dermatitisa je izguba vlage iz kože in občutljivost na pršice, alergene, mila, dišave in podobno.

Simptomi, ki spremljajo atopijski dermatitis

Najpogostejši simptomi po katerih lahko prepoznate atopijski dermatitis so naslednji:

  • srbečica,
  • rdečica,
  • pojav izpuščajev,
  • zadebeljena koža,
  • vnetja in okužbe ter
  • suha koža, ki se lušči.

Glaven simptom, ki je hkrati tudi najbolj moteč je srbež. Praskanje posledično vodi do poslabšanja stanja ali celo do okužb, zato se mu je potrebno izogibati. Suha koža privede do razpokanosti in tako izgubi naravno zaščito, kar jo naredi bolj dovzetne za okužbe in vnetja. Prizadete območja kože prepoznamo po rdečici, so otečena in vroča na dotik, tam pa lahko nastanejo tudi svetlejši ali temnejši madeži, ki so posledica vnetja. Pogost pojav so izpuščaji, ki se običajno pojavijo na določenih delih telesa in mehurčki, napolnjeni s tekočino, ki se kasneje pretvorijo v kraste. Zadebeljena in deformirana koža se pojavi pri kroničnem praskanju, kar naredi kožo bolj grobo in izbočeno. Suha in razpokana koža je prav tako simptom atopijskega ekcema, saj razpoke in odprte rane naredijo kožo bolj dovzetno za bakterijske in glivične okužbe. Dodatni simptomi, ki spremljajo bolezen so lahko tudi kronična utrujenost in psihološki učinki, kot sta tesnoba in stres zaradi sprememb oziroma videza kože. Atopijski dermatitis ni nalezljiva bolezen, vendar močno vpliva na kvaliteto življenja, zato ga je potrebno primerno zdraviti.